Pogosto žal v športu in rekreaciji prihaja tudi do poškodb. Raziskave kažejo, da so z vidika anatomskih struktur največkrat poškodovane prav mišice. Če upoštevamo še poškodbe tetiv kot sestavni del mišičnono-vezivnega aparata pa so tovrstne poškodbe v športu daleč na 1. mestu. Pri nas izvajamo oblike vadbe, ki omogočajo hitrejšo rehabilitacijo po poškodbah (več info na skupinska Bodyvadba) in manualne terapije oz. terapevtske masaže, ki so prav tako ključnega pomena za uspešno rehabilitacijo in odpravo težav (več info na manualna terapija oz. terapevtska masaža).
Odpornost mišiče na poškodbo je odvisna predvsem od elastičnosti, kontraktilnosti in živčno-mišične koordinacije.
Poškodbe mišic delimo:
- nateg mišice
- obtolčenina
- natrganje mišice
- pretrganje mišice
Nategi mišic
Pojavljajo se na miotendinoznem spoju (del kjer mišica prehaja v kito s katero se pripenja na kost) ob maksimalnih ekscentričnih kontrakcijah (doskok, del koraka v šprintu…). Največkrat so prizadeti adduktorji kolka, zadnja stegenska loža in gastrocnemius. Nateg spada med blage poškodbe mišic, saj ne prihaja do anatomskih sprememb v njej. Poškodujejo se največkrat le majhne žilice. Poškodba največkrat ne pušča trajnih posledic.
Obtolčenina mišic
Nastane kot posledica udarca na mišico (brca pri nogometu, trk dveh igralcev). Redko prihaja tudi do poškodbe kože. Sicer pa obtolčenina predstavlja blago poškodbo mišice. Stopnja poškodbe je odvisna od jakosti udarca, mesta udarca, napetosti mišice v trenutku udarca in eventuelne okvare živcev in žil. Največkrat nastane hematom zaradi krvavitve iz poškodovanih žil. Prihaja tudi do otekline.
Natrganje mišice
Pri tem za razliko od natega pride do poškodbe določenega števila mišičnih vlaken (poškodbe anatomskih struktur).
Zdravljenje zgornjih poškodb
Zdravljenje poteka z RICE principom:
- rest: mirovanje (protibolečinski učinek, zmanjšanje edema in preprečitev nadaljnega poškodovanja,
- ice: hlajenje (protibolečinski učinek, preprečevanje edema in zmanjšanje krvavitve,
- compression: kompresija-poškodovani del povijemo z elastičnim povojem od enega do drugega sklepa po celi dolžini mišice (preprečevanje nastanka edema),
- elevation: dvig (zmanjšanje krvavitve in preprečitev venoznega zastoja).
V primeru hujših težav vsekakor obisk zdravnika (kompartment sindrom pri močnem udarcu v stegen)!
V fazi rehabilitacije, po akutnem stanju, pa pride v poštev kinezioterapija (ustrezna vadba) in manualna terapija.
Pretrganje mišice
Pride lahko do delnega ali pa popolnega pretrganja mišice. Največkrat se to zgodi na miotendinoznem stiku.
Vsekakor je obvezen obisk zdravnika, zdravljenje v prvih 24 urah pa poskuša preprečiti bolečino in nastajanje hematoma (RICE, imobilizacija, aplikacija anestetika v prizadeto področje). Kasneje se z različnimi postopki poskuša pospešiti resorbcijo hematoma. Pogosta so pretrganja zadnje stegenske lože, adduktorjev kolka, ahilove tetive. Pretrganja lahko nastanejo kot akutna poškodba (pri odrivu in doskoku pride do pretrganja) ali pa kot overuse (kronične bolečine in vnetja).
Nekaj malega smo povedali o poškodbah. Če povzamem bistvo: ključnega pomena je preventiva pred poškodbo. To pomeni primerna treniranost, spočitost in koncentracija za trening/tekmo. Zelo pomembno pa je tudi primerno ogrevanje pred aktivnostjo, kar pogosto kot osebni in kondicijski trener vidim, da se zanemarja te dejavnike. Če pa pride do poškodbe pa je najpogosteje RICE princip čim hitreje po poškodbi glavnega pomena in pa obisk zdravnika pri hujših poškodbah. Po poškodbi, ko akutno stanje mine, pa je smiselno pričeti s postopnim treningom (kinezioterapija) poškodovanega dela, najbolje ob pomoči osebnega trenerja. Za hitrejšo in učinkovitejšo rehabilitacijo pa pride v poštev tudi manualna terapija
Preberete lahko še sorodne teme
Mišične bolečine in poškodbe 1
Moč rotatorne manšete in vratnih mišic
Terapevtska masaža
Kinezioterapija